Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v novoletnem nagovoru z naslovom »Otok odpornosti, luč upanja« poudaril nujnost朝野 (nadstrankarskega) sodelovanja in hitrega sprejetja obrambnega proračuna. Izpostavil je štiri ključne cilje za leto 2026: zagotavljanje varnosti in odpornosti, spodbujanje pametnega gospodarskega razcveta, uravnotežen regionalni razvoj ter utrjevanje demokratične enotnosti. Lai je opozoril, da Tajvan nima časa za notranje politične spore, medtem ko se sooča z naraščajočimi vojaškimi ambicijami Kitajske. Ponovil je pripravljenost na dostojanstven dialog s Pekingom pod pogojem, da Kitajska prizna obstoj Republike Kitajske (Tajvana). Ob robu osrednje slovesnosti pred predsedniško palačo so bili prisotni tudi drugi visoki funkcionarji, vključno z行政院 (predsednikom vlade) Zhuo Rongtaijem, predsednikom parlamenta Han Kuo-yujem in predsednico opozicijske stranke KMT Zheng Liwen. Medtem ko se je Lai rokoval s Hanom, so mediji opazili odsotnost neposredne interakcije med predsednikom in Zheng Liwnovo, ki je pozvala k spravi in končanju ustavnega zastoja. Premier Zhuo je ob tem izrazil upanje na čimprejšnjo potrditev proračuna in ključnih kadrovskih imenovanj, ki so nujna za nemoteno delovanje države v zaostrenih varnostnih razmerah.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem televizijskem nagovoru ob koncu leta nagovoril ruske vojake in državljane ter izrazil trdno prepričanje v zmago v Ukrajini. Vojno, ki traja že skoraj štiri leta, je opisal kot del širšega eksistencialnega boja Rusije proti Zahodu. V nagovoru, ki je bil najprej predvajan na ruskem Daljnem vzhodu, je Putin udeležence »posebne vojaške operacije« označil za heroje in poudaril, da je celotna država enotna v podpori njihovim prizadevanjem. Ruski voditelj je v govoru skušal prikazati odločnost in stabilnost, kljub dolgotrajnim spopadom in mednarodni osamitvi. Nagovor je potekal v času povečanih napetosti, saj Moskva obtožuje Kijev napada na predsednikovo rezidenco, kar je dodatno zaostrilo retoriko Kremlja ob vstopu v novo leto. Putin je v svojem nastopu poudaril, da nobena sila ne more razdeliti Rusov ali ustaviti razvoja države, kar nakazuje na nadaljevanje vojaških operacij do dosege zastavljenih ciljev v letu 2026.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom poudaril neomajno vero v mir in odločnost pri njegovem doseganju. V objavi na družbenem omrežju Facebook je izpostavil, da je bilo preteklo leto zaznamovano z izjemnimi prizadevanji, predanostjo in vztrajnostjo ukrajinskega naroda. Po njegovih besedah so prav načelnost in vsakodnevni trudi posameznikov omogočili, da je država prebrodila še eno zahtevno leto v senci konflikta. Predsednik je v svojem nagovoru, ki so ga povzele številne tiskovne agencije, vključno z ukrajinsko tiskovno agencijo Ukrinform, poudaril, da se Ukrajina ne bori le za goli mir, temveč tudi za svobodo. Izrazil je optimizem glede prihodnosti in zagotovil, da državni vrh aktivno dela na strategijah, ki bi prinesle stabilnost v regijo. Njegove besede so bile usmerjene predvsem v krepitev narodne enotnosti in morale prebivalstva, ki se že dlje časa spopada z vojnimi razmerami.

Ruski predsednik Vladimir Putin je 31. decembra 2025 v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom poudaril, da je prihodnost države v veliki meri odvisna od dejanj njenih prebivalcev. Nagovor, ki ga je tiskovna služba Kremlja objavila ob prehodu v leto 2026, je bil najprej predvajan na ruskem daljnem vzhodu, nato pa se je razširil po celotnem ozemlju Ruske federacije. Putin je v govoru izpostavil občutenje teka časa in skupno odgovornost za oblikovanje prihajajočih dogodkov. Besedilo nagovora, ki je bilo v celoti objavljeno na spletni strani Kremlja, se je osredotočalo na enotnost in prihodnje izzive, s katerimi se bo Rusija soočala v prihodnjem letu. Dogodek sledi intenzivnemu diplomatskemu obdobju ob koncu leta, v katerem je Rusija krepila vezi z azijskimi partnericami, predvsem z Indijo, kar nakazuje na strateško usmeritev ruske politike tudi v letu 2026. Novoletni nagovor ostaja osrednji simbolni dogodek ruske državne politike, namenjen utrjevanju nacionalne identitete.

Кремљ je objavil tradicionalni novoletni nagovor predsednika Vladimirja Putina, v katerem je poudaril, da je prihodnost Rusije odvisna od vsakega njenega državljana. Putin je ruskim državljanom zaželel zdravje, srečo, medsebojno razumevanje in blaginjo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru državljanom povzel dogajanje v letu 2025, ki ga je označil za najtežje doslej. V nasprotju s prejšnjimi leti, ko so v njegovih govorih prevladovala odločna gesla o zmagi, je bil letošnji nastop opazno bolj zadržan. Predsednik je v svojem sporočilu izpostavil občutek utrujenosti, ki prežema državo, hkrati pa je poudarek namenil upanju na skorajšnjo vzpostavitev miru. Nagovor odraža spremenjene razmere na bojišču in v družbi, kjer se retorika brezpogojne vojaške zmage umika iskanju poti za končanje spopadov. Zelenski je poudaril odpornost ukrajinskega ljudstva, vendar je bila v ospredju tokrat želja po stabilnosti in končanju sovražnosti, kar nakazuje na morebitne premike v diplomatskem pristopu Kijeva v prihodnjem letu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v sredo, 31. decembra, ob 20. uri iz Elizejske palače nagovoril državljane v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru. Gre za predzadnji tovrstni nastop v njegovem mandatu, s katerim je skušal javnosti in političnim tekmecem dokazati, da kljub pomanjkanju trdne večine v narodni skupščini ohranja polno sposobnost ukrepanja in vodenja države. Nagovor je potekal v času, ko se predsednik pripravlja na svojo zadnjo celotno koledarsko leto na položaju, pri čemer se spopada z zahtevnim političnim okoljem in parlamentarno razdrobljenostjo. Predsednik je v govoru poudaril ključne usmeritve za leto 2026, pri čemer je skušal stabilizirati politično situacijo, ki so jo v preteklem letu zaznamovale številne menjave na vrhu vlade in notranji nemiri. Macronov nastop je bil usmerjen v iskanje ravnovesja med napovedanimi reformami in potrebo po družbenem soglasju, hkrati pa je služil kot utrditev njegove avtoritete v zadnjem delu predsednikovanja. Dogodek so v živo prenašali vsi glavni francoski mediji, saj predstavlja enega najpomembnejših letnih političnih mejnikov v državi.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru sodržavljanom izrazil trdno prepričanje v zmago Rusije v konfliktu z Ukrajino. Nagovor, ki so ga najprej predvajali na ruskem daljnem vzhodu, je zaznamoval poudarek na enotnosti naroda in podpori vojakom na fronti. Putin je državljane pozval, naj podprejo "heroje", ki se borijo v sosednji državi, pri čemer je vojno označil za ključno preizkušnjo za prihodnost države. To je bila že četrta novoletna poslanica od začetka ruske ofenzive, ki je terjala visoko humanitarno ceno na obeh straneh. Čeprav se ocene o vojaških izgubah gibljejo v desetinah ali celo stotinah tisočev, Putin v svojem govoru ni pokazal pripravljenosti na popuščanje. Njegove izjave prihajajo v času povečanih diplomatskih prizadevanj Združenih držav Amerike za končanje konflikta, medtem ko se Rusija še vedno sooča z resnimi mednarodnimi pritiski in notranjimi izzivi zaradi dolgotrajne vojne.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom izrazil trdno prepričanje v zmago ruske vojske v konfliktu z Ukrajino. V enem svojih najkrajših nagovorov od začetka vojne je Putin poudaril, da so milijoni Rusov poenoteni v podpori vojakom, ki sodelujejo v tako imenovani posebni vojaški operaciji. Izpostavil je, da državljane druži iskrena in brezpogojna ljubezen do domovine, ter čestital vsem pripadnikom oboroženih sil, ki se borijo na fronti. Nagovor je bil osredotočen na narodno enotnost in neomajno zaupanje v vojaški uspeh, medtem ko se Rusija še naprej spopada z mednarodno osamitvijo in gospodarskimi pritiski. Putin je ruske heroje pozval k vztrajnosti, državljane pa k podpori tistim, ki branijo interese države. Kljub napovedim o morebitnih diplomatskih prizadevanjih za končanje konflikta, ki so se pojavljala v preteklih mesecih, je ton predsednika ostal odločen in osredotočen na dokončno vojaško prevlado.

Ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski voditelj Xi Jinping sta v svojih novoletnih nagovorih podala odločna sporočila glede geopolitičnih ciljev svojih držav. Putin je v nagovoru sodržavljanom izrazil neomajno prepričanje v rusko vojsko in končno zmago v agresiji na Ukrajino. Poudaril je, da se Rusija pri doseganju svojih strateških ciljev zanaša predvsem na lastne moči, kar odraža dolgotrajno retoriko o samodostatnosti v času mednarodnih sankcij. Njegove besede sledijo obdobju stopnjevanja napetosti in nedavnim vojaškim odlikovanjem za osvajanje ozemelj v Donbasu. Istočasno je kitajski predsednik Xi Jinping v svojem govoru izpostavil vprašanje Tajvana in dejal, da je ponovna združitev otoka s celinsko Kitajsko zgodovinska nujnost, ki je ni mogoče ustaviti. Oba voditelja sta praznični čas izkoristila za utrjevanje nacionalističnih čustev in napovedovanje nadaljnjih konfrontacij z Zahodom, kar kaže na to, da se v prihodnjem letu ne obeta umiritev svetovnih kriznih žarišč. Sporočila prihajajo v času, ko se Moskva in Peking vse bolj tesno povezujeta v prizadevanjih za preoblikovanje svetovnega reda.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v tradicionalnem novoletnem nagovoru 31. decembra 2025 izpostavil, da bo leto 2026 ključno za izvedbo potrebnih reform, kljub zaostrenim političnim razmeram v državi. V približno desetminutnem govoru je predsednik poudaril pomen stabilnosti in koristnosti prihajajočega leta, pri čemer je kot prednostno nalogo na mednarodnem področju izpostavil reševanje ukrajinske krize. Nagovor je bil po naravi trezen, z njim pa je Macron poskušal pomiriti javnost pred zadnjima dvema letoma svojega petletnega mandata. Kljub kritikam opozicije, predvsem iz vrst stranke Nepokorna Francija, ki so predsednikov nastop označile za poskus prikrivanja politične realnosti, je Macron vztrajal pri viziji aktivnega vodenja države. Vsebina govora se je osredotočala na prepričevanje državljanov, da je napredek možen tudi v pogojih parlamentarne negotovosti, ki je zaznamovala preteklo leto. Predsednik se je v nagovoru izognil neposrednim odgovorom na pozive k predčasnemu odstopu, ki so se v javnosti pojavljali v preteklih mesecih.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem devetem novoletnem nagovoru državljanom poudaril, da bo ostal aktivno na položaju do zadnje sekunde svojega mandata leta 2027. V luči prihajajočih predsedniških volitev, na katerih zaradi ustavnih omejitev ne more več kandidirati, je obljubil, da bo storil vse za zaščito volilnega procesa pred tujim vmešavanjem. Macron je izpostavil odpornost Francije v težkih časih in pozval k enotnosti, napredku ter krepitvi evropske obrambe. Poseben poudarek je namenil mednarodnemu dogajanju, zlasti vojni v Ukrajini, kjer je napovedal nove konkretne zaveze evropskih držav. Predsednik je leto 2026 označil za leto, ki mora biti koristno za državo, ter poudaril nujnost uveljavljanja evropske preference in moči. Kljub špekulacijam o njegovi oslabljeni moči zaradi bližajočega se konca mandata, je Macron skušal pomiriti javnost z zagotovilom o stabilnosti in kontinuiteti dela. V svojem nagovoru je nagovoril tudi varnostne izzive in potrebo po neodvisnosti države v zaostrenih globalnih razmerah. Nagovor so številni analitiki razumeli kot začetek dolgega poslavljanja, a hkrati kot poskus ohranitve politične relevance v zadnjem celotnem letu njegovega predsednikovanja.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje o ruski zmagi v Ukrajini, ki jo je izrazil že v preteklem nagovoru. Poleg tega je ruska vojska predstavila domnevne dokaze, da je Ukrajina napadla Putinovo rezidenco Valdaj, čeprav naj dokazi ne bi bili prepričljivi.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru ponovil neomajno stališče Pekinga glede vprašanja Tajvana in poudaril, da je združitev domovine zgodovinska nujnost. Xi je v govoru, ki so ga prenašali državni mediji, izjavil, da se vsi Kitajci na obeh straneh Tajvanske ožine morajo zavedati skupnega cilja in sodelovati pri prenovi naroda. Kitajski voditelj je združitev označil za neizbežno, kar stopnjuje retoriko glede statusa otoka, ki ga Kitajska obravnava kot svoje ozemlje. Sporočilo prihaja le dan po zaključku intenzivnih vojaških vaj kitajske vojske v bližini otoka, kar mednarodni opazovalci interpretirajo kot stopnjevanje pritiska na tajvansko administracijo. Nekatera poročila ob tem namigujejo na konkretne časovne okvire, pri čemer se omenja leto 2026 kot ključno za uresničitev teh načrtov. Kljub stopnjevanju napetosti Xi poudarja, da gre za vprašanje nacionalne identitete in usode, ki je po njegovih besedah ni mogoče ustaviti. Tajvanska stran se na te izjave uradno še ni odzvala, vendar so v preteklosti podobne napovedi v Taipei-ju zavrnili kot spodkopavanje regionalnega miru.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom ob prihodu leta 2026 poudaril pomen medsebojne podpore in vere v zmago države. Nagovor, ki so ga zaradi časovne razlike najprej predvajali na Kamčatki in Čukotki, je predsednik opravil v Kremlju, pri čemer se je posebej osredotočil na vojake in poveljnike, ki sodelujejo v vojaških operacijah v Ukrajini. Putin je izrazil prepričanje, da prihodnost države temelji na dejanjih državljanov in njihovi odgovornosti do domovine. Predsednik je v svojem govoru izpostavil, da milijoni Rusi v novoletni noči podpirajo borce, ki so prevzeli odgovornost za obrambo rodne zemlje, resnice in pravičnosti. Poleg vojaških tem je državljanom zaželel zdravja, sreče in ljubezni ter poudaril, da uspehi naroda prispevajo k pisanju novih poglavij v tisočletni zgodovini Rusije. Po navedbah ruskih virov so bila ključna sporočila nagovora usmerjena v krepitev nacionalne zavesti in optimizma glede prihodnjih dosežkov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom izrazil prepričanje o neizbežni zmagi Rusije v vojni v Ukrajini. V govoru, ki je bil osredotočen na krepitev nacionalne enotnosti in odpornosti, je Putin poudaril, da bo država dosegla vse svoje zastavljene cilje v okviru tako imenovane specialne vojne operacije. Po njegovih besedah je ruska družba v preteklem letu pokazala izjemno solidarnost in neomajnost pri podpori vojaškim silam na fronti. Predsednik je nagovor uporabil tudi za utrjevanje podpore med ruskim prebivalstvom, pri čemer je vojno označil za eksistencialno bitko za prihodnost države. Čeprav v govoru ni podal podrobnih strateških načrtov ali časovnih okvirjev za končanje spopadov, je bila sporočilna nota jasno usmerjena v dolgotrajno vztrajanje pri vojaški agresiji. Ruske oblasti so s tem ponovno zavrnile možnost pogajanj pod trenutnimi pogoji, ki bi zahtevali umik njihovih sil z okupiranih ozemelj.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru iz Kremlja poudaril pomen ljubezni, milosrčja in domoljubja, hkrati pa je izrazil neomajno vero v zmago ruskih sil v Ukrajini. Putin je v dobrih treh minutah govora državljane pozval k podpori udeležencem »posebne vojaške operacije«, kot v Rusiji uradno imenujejo agresijo na sosednjo državo, in izpostavil, da enotnost naroda zagotavlja suverenost ter prihodnost države. Medtem ko je predsednik pozival k mirnim vrednotam, je ukazal vojski nadaljevanje ofenzive za zavzetje dodatnih ozemelj v severovzhodni Ukrajini. Hkrati z novoletnimi praznovanji je rusko obrambno ministrstvo z dvodnevnim zamikom objavilo podrobnosti o domnevnem napadu z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na Putinovo rezidenco. Generalmajor Aleksander Romanenkov je navedel, da so droni prileteli iz smeri Sumske in Černigovske oblasti. O domnevnem napadu so sicer predhodno razpravljali že najvišji ruski uradniki, vključno z zunanjim ministrom Lavrovom, obsodili pa so ga tudi zavezniki Kremlja v tujini, med njimi beloruski predsednik Aleksander Lukašenko. Dogajanje odraža nadaljnje stopnjevanje napetosti in vztrajanje Moskve pri vojaških ciljih kljub mednarodnim mirovnim pobudam.

Hessenski ministrski predsednik Boris Rhein je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru izpostavil pomen spoštljive razprave in raznolikosti mnenj kot ključnih stebrov delujoče demokracije. Rhein je izrazil zaskrbljenost nad vse bolj zaostrenim tonom v javnem prostoru in zmanjšanjem pripravljenosti na dialog, kar po njegovem mnenju ogroža družbeno kohezijo. Državljane je pozval, naj mnenjsko raznolikost sprejmejo kot moč in ne kot oviro, ter se zavzel za vrnitev h kulturi, kjer prevladujeta argumentirana izmenjava stališč in medsebojno spoštovanje. Ob koncu leta je deželni voditelj poudaril, da sta demokracija in svoboda odvisni od dejavnega sodelovanja vseh prebivalcev, ki morajo biti pripravljeni prisluhniti drug drugemu kljub različnim političnim ali osebnim prepričanjem. Njegovo sporočilo se osredotoča na krepitev civilne družbe v času, ko se Nemčija sooča s številnimi notranjimi in zunanjimi izzivi, ki zahtevajo enotnost in konstruktiven pristop k reševanju težav. Rhein je nagovor sklenil z optimistično noto, v kateri je prebivalcem Hessna zaželel uspešno in mirno leto 2024.

Nemški kancler Friedrich Merz je v svojem prvem novoletnem nagovoru pozval državljane k pogumu in samozavesti pri spopadanju z globalnimi izzivi. Poudaril je, da Nemčija ni zgolj opazovalka ali "igrača v rokah velikih sil", temveč država, ki je sposobna lastnih odločitev in obvladovanja kriz. V luči negotovih mednarodnih razmer, ki jih zaznamujejo vojna v Ukrajini, grožnje iz Rusije ter zaostreni odnosi z Združenimi državami Amerike, je Merz zagotovil, da Nemčija ostaja varna država, hkrati pa je pozval h krepitvi evropske obrambne sposobnosti. Poleg zunanjepolitičnih vprašanj je kancler stopil v bran nedavno sprejetim pokojninskim reformam in napovedal nadaljnje strukturne spremembe v gospodarstvu ter socialnem sistemu. Po njegovih besedah so te reforme nujne za dolgoročno stabilnost in blaginjo države. Merz je izrazil prepričanje, da leto 2026 za Nemčijo in celotno Evropo predstavlja priložnost za nov začetek, ki bo temeljil na miru in svobodi, državljane pa je pozval, naj ne sledijo tistim, ki v družbi sejejo strah.

Nemški kancler Friedrich Merz je v svojem prvem novoletnem nagovoru pozval državljane k zaupanju in dejavnosti v času krize. Napovedal je, da bo vladna koalicija po številnih sporih sprejela pomembne strateške odločitve v letu 2026.